Fotografija – vir .

V svoji vsakodnevni praksi srečujem veliko otrok, ki so pri hranjenju zelo selektivni. Vzroki za to so lahko  zelo različni. Nekatere vzroke lahko detektiramo, druge težje. Vzroki so lahko:

  • senzorni (otrok ne mara določene hrane zaradi njenega vonja, okusa, temperature, strukture, barve…) ,
  • čustveni (slabe izkušnje iz ranega otroštva, siljenje s hrano, ki je otrok ni maral, siljenje s preveč hrane, slabi odnosi med družinskimi člani med hranjenem ipd),
  • telesni (kot so alergije, intolerance, težave  z zobmi, požiralnim sistemom, prebavo  in drugi, ki jih morda pri otroku še ne poznamo),
  • nam še neznani razlogi.

Pogosto se neki senzorni ali telesni težavi pridruži še čustvena težava, še zlasti, kadar otroka silijo s hrano – postopoma se lahko otrokovo vedenje  spremeni na nivo manipulacije, kar spravi v stisko tako otroka kot odrasle osebe v njegovi okolici.

Zdrava, redna in pestra prehrana je eden od temeljev za zdrav otrokov razvoj. Če otrok že v predšolskem obdobju uživa samo nekaj živil, in še to večinoma ne zdravih, ima slabo zgrajene temelje za svoj razvoj.

Ta problem pogosto zasledimo tudi pri otrocih z avtizmom, seveda pa ne samo pri njih.

Strokovnjaki v Floortime Centru v Washingtonu se pogosto srečujejo z otroki, ki so selektivni pri hranjenju, zato so se še dodatno posvetili tej problematiki in s pomočjo zakonitosti, ki veljajo v pristopu Floortime, razvili povsem nov pristop, ki so ga poimenovali Foodtime.

Če čisto na kratko povzamem bistvo tega pristopa – gre za to, da hranjenje povežejo z otrokovimi pozitivnimi čutnimi in čustvenimi vtisi pred, med in po hranjenju. Družinam hranjenje pogosto predstavlja stresni del dneva, še zlasti če imajo pri mizi neješčega otroka – napetosti se pričnejo kopičiti že pri pripravi obroka in se samo še stopnjujejo, ko se družinski člani posedejo k mizi. Dejstvo je, da otroka ne moremo prisiliti, da bo jedel, če se se otrok iz nekega razloga odloči, da ne bo.  Družine s selektivnimi otroki ta stres zelo dobro poznajo.

Kako preprečiti, da nam zadeve pri hranjenju ne uidejo iz rok? Kako ravnati, če smo se z otrokom že zapletli v začarani krog manipulacij?

Nekaj rešitev ponuja pristop Foodtime, ki se osredotoči predvsem na cilje:

  • povečati pozitivne občutke, povezane s hrano in dnevnimi obroki,
  • povečati količino in izbor živil, ki jih bo otrok užival,
  • izboljšati motoriko ustnega predela, ki jo otrok potrebuje za uživanje njegovi starosti primerne hrane,
  • zmanjšati senzorne posebnosti (sprejemanje različnih tekstur  in okusa  različnih živil),
  • zmanjšati, spremeniti tisto vedenje, ki ovira prehranjevanje.

Pristop je podprt z raziskavami, ki ponujajo dobre rezultate. Temelji seveda na osnovnih zakonitostih, po katerih izvajamo tudi terapijo Floortime. Pomembno je, da sledimo otrokovim interesom, poskrbimo za zabavno in prijetno čustveno vzdušje, in otroku postavimo ravno tolikšen izziv, da ga še zmore in  podprt z našo pomočjo stopi za korak naprej v svojem razvoju. Jake Greenspan pravi, da je pomembno, da se otrok počuti varno z odraslo osebo, ki je z njim v času hranjenja. Ta oseba je odgovorna, da hranjenje za otroka  ni stresna izkušnja. Se sliši enostavno, kajne? Pa je res?

S co-direktorjem Floortime Center Washington, Timom Bleeckerjem so v teku dogovori, da bomo spletno izobraževanje izvedli tudi za slovenske starše in strokovne delavce, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki, ki so pri hranjenju selektivni.

Predviden mesec, ko bo potekalo spletno izobraževanje je februar 2021.

V tem trenutku vam še ne moremo posredovati podrobnosti, ker jih bomo dogovorili po novem letu.

Zbiramo pa pred-prijave, ki vas k ničemur ne obvezujejo. Samo zapišite svoje podatke, da želite biti obveščeni o izobraževanju in mi bomo poskrbeli, da boste imeli ves čas na voljo informacije, ki jih bomo posredovali v zvezi s tem izobraževanjem. Ne skrbite, ne bomo vas obremenjevali z drugo pošto.

In še to – če vas naša objava ne zanima in tudi če vas, bodo informacije morda veseli tudi vaši strokovni kolegi ali kakšni starši, ki se dnevno zapletajo s svojim otrokom, ker ta ne je – zato seveda lahko objavo delite naprej. Nikoli ne veste, koga boste z njo navdahnili z upanjem, da morda le reši problem, ki ga ima z otrokom, ki zavrača hrano. Mi pa vam bomo seveda hvaležni za to delitev.

Torej, če vas izobraževanje zanima, se “pofočkajte” na tej povezavi. 

Odgovorite na štiri enostavna vprašanja in na koncu potrdite vaše odgovore z gumbkom “submit”.

Hvala. Po novem letu pa sporočimo dodatne podrobnosti. Srečno, in mirno ter veselo pri mizi.

Sabina Korošec Zavšek

Pin It on Pinterest

Share This